V petek, 18. avgusta 2023, je nebeški Oče poklical k sebi našo drago sestro Marijo Akvino (Ljudmilo) Keržič. Daritev svojega življenja je sklenila v 91. letu starosti in 64. letu redovnega življenja. Od nje se bomo poslovili v torek, 22. avgusta 2023. Na dan pogreba bo od 12. ure dalje ležala v vežici na šmihelskem pokopališču v Novem mestu. Ob 14. uri bo pogrebna slovesnost in nato sv. maša v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu. Pokojno sestro priporočamo v molitev. R. I. P.
18.08.2023 + s. M. Akvina (Ljudmila) Keržič
********************************************
26.08.1932 — Roj. — Topole/Mengeš
30.11.1953 — Vst. — Lovran
16.10.1958 — No. — Trnovo
17.10.1959 — Prv. — Struga
O1.09.1965 — Več. — Struga
18.08.2023 — Um. — Novo mesto
********************************************
Pokopana v Šmihelu |osmrtnica|
v 91. letu življenja in
v 64. letu redovnih zaobljub
********************************************
Sestra Akvina je ob enem od svojih redovnih jubilejev zapisala:
“Moja duša poveličuje Gospoda” molimo vsak dan pri Večernicah. Tako tudi jaz lahko ponavljam z Marijo, Božjo Materjo. Izhajam iz župnije Mengeš. Dobri Bog me je obdaril z veliko milostjo, da sem živela v globoko verni krščanski družini s starši, bratom in sestrami. Ena mi je tri leta za menoj tudi sledila v posvečeno življenje v naši redovni skupnosti (to je s. M. Bertila Keržič). Radi smo se imeli, redno molili in hodili k sveti maši vse nedelje in praznike. Bilo je zelo lepo in prijetno.
Kmalu pa so prišli hudi časi: začela se je vojna. Ljudje so zelo trpeli. Zelo velike težave smo imeli tudi otroci, ker se je pouk v šoli takoj vršil v nemškem jeziku. Pa kakor je vse minljivo na tem svetu, so minile tudi vojne grozote. Tudi v povojnem času je bilo marsikdaj hudo. Po dovršeni gimnaziji sem nekaj časa delala v pisarni in napravila izpit iz finančne stroke. Ob branju dobrih knjig, katerih smo imeli doma veliko – brala sem tudi še starejše številke Bogoljuba in Družino – se mi je zbudila želja, da bi se popolnoma darovala Bogu. Takrat pa zaradi težkih povojnih razmer še ni bilo mogoče vstopiti v samostan.
Pozneje se je tudi ta problem rešil in odšla sem v Lovran k Šolskim sestram de Notre Dame. To je bilo novembra leta 1953. V Lovranu smo bile tri kandidatke, ki smo se zelo dobro razumele med seboj; kot sestrice smo bile. Rekli so nam tri-peresna deteljica (od katere pa sem živa samo še jaz). Delale smo v domu za starejše.
V noviciat v Trnovem-Ilirska Bistrica sem vstopila leta 1958. Tu in tudi na drugih krajih sem doživela veliko veselja in sreče. Ko bi ljudje vedeli, kako lepo je biti redovnik, redovnica! Tako sem se tudi sama z vsem žarom svojega srca Bogu izročila z zaobljubami 17. oktobra 1959. Slovesnost je bila na gradu Struga, kamor so bile sestre po vojni izgnane iz velikega samostana v Šmihelu pri Novem mestu.
Na željo mojih predstojnic sem po študiju v Zagrebu diplomirala iz cerkvene glasbe. Istočasno sem obiskovala tudi predavanja za katehistinje, naredila izpite in se usposobila za poučevanje verouka. Tako sem mnogo let poleg dela v župnijski pisarni navduševala otroke za življenje po krščanski veri. Imela sem po raznih župnijah tudi pevske zbore. Orglanje v cerkvi pa mi je še sedaj v veselje. V Mariboru pa sem končala tudi bolničarsko šolo.
Po prihodu iz Zagreba sem bila najprej na gradu Struga. Od tam sem hodila poučevat verouk v župnijo Brusnice, eno leto pa sem bila organistka in katehistinja tudi v župniji Trebnje. Od leta 1972 do 1974 sem bila v novoustanovljeni župniji Bistrica pri Tržiču, od leta 1974 naprej pa živim in delam v župniji Kranj. Naj bo vse v Božjo čast in zveličanje duš!
Čeprav rajši gledam na lepe dogodke svojega življenja – kot take sem posebej doživljala duhovne vaje in obljube, številna srečanja z otroki, ki sem jih učila, petje in še marsikaj drugega – bi rada omenila dva dogodka, ki sta se globoko vpisala v moje srce. Neljuba dogodka sta vezana na dan mojih redovnih zaobljub. Tedanja oblast je gotovo imela nekoga, ki je sporočal, kaj se je “nenavadnega” dogajalo na gradu, kjer so bile sestre. Tako je bilo gotovo sporočeno tudi o tej slovesnosti, ki ni mogla ostati skrita, saj je prišel gospod nadškof. Takoj naslednji dan pa smo imeli hišno preiskavo: policisti so vse premetali v pisarni provincialne predstojnice. Bile smo v takem strahu in skrbeh! Pa niso mogli nič najti in ničesar dokazati. To se je dogajalo ves dan. To je bilo hudo za nas.
Ko smo prihajale me, mlade sestre, ki smo delale obljube in še ena druga skupina, nas je nekdo videl in rekel: “A še ne bo kon’c teh črnih vragov?!” Tega se še sedaj dobro spominjam. Težki časi so bili, pa vendar kljub vsemu ostajajo kot spomin na Božjo dobroto in njegovo varstvo v mojem življenju.
Počivajte v miru, draga s. Akvina. Hvala vam za vse. Naj vam bo Gospot bogat plačnik!
R.I.P.
25.05.2023 + s. Ignacija (Marija) Brulc
***********************************************
27.11.1927 — Roj. — Št. Peter / Otočec
O9.11.1951 — Vst. — Struga
O8.01.1956 — No. —Trnovo
17.01.1957 — Prv. — Trnovo
O3.12.1962 — Več. — Struga
25.05.2023 — Um. — Novo mesto
***********************************************
Pokopana v Šmihelu |osmrtnica|
v 96. letu življenja in
v 67. letu redovnih zaobljub
***********************************************
“Spominjanje je tudi skrb za prihodnost”
Praznik skupnosti Deveti maj je za kongregacijo Šolskih sester de Notre Dame poseben dan. Ta dan je namreč ‘rojstni dan za nebesa’ naše redovne ustanoviteljice, blažene Marije Terezije Jezusove Gerhardinger. Rojstni dnevi pa so priložnost, da se veselimo daru življenja in se zanj zahvaljujemo. In zakaj naj bi to ne veljalo tudi za ‘rojstni dan za nebesa’? Posebej še, ko gre za ženo, ki že skoraj dve stoletji navdihuje dekleta, … » Več …
Bogu hvala za 60 let življenja s. Marije Kastelic
1. marca 2023 se je skupnost na Šišenski skupaj s s. Marijo zahvaljevala Bogu za njenih 60 let življenja. Bog jo živi!
» Več ...Kaj mi v življenju pomeni Marija?
Mesec maj mi ostaja v najlepšem spominu, potem pa vsakoletna družinska romanja v različna Marijina svetišča. In nenazadnje sem prišla v redovno skupnost, ki je izročena Mariji. Torej sem njen otrok in ona je moja Mati. Kako velika milost! Rožni venec je moja najljubša molitev, saj njegove skrivnosti odkrivajo lepoto in smisel njenega življenja in poslanstva. » Več …
Bogu hvala za 50 let redovnega življenja s. Ivanke Trček
V nedeljo, 2. oktobra 2022 je g. župnik Andrej Jemec povabil s. Ivanko v njeno rojstno župnijo Žiri. Ob tej priložnosti se je odvjal naslednji pogovor: » Več …
Hvaležnost – drug izraz za vero?
28. navadna nedelja – LETO C
Dragi bratje, drage sestre! Razlagalci Svetega pisma pravijo, da je evangelij, ki ga je napisal evangelist Luka, na poseben način radostna vest za vse, ki so v katerikoli stiski, ki so potrebni veselja, upanja, ozdravljenja in odrešenja. Z ozdravitvijo desetih gobavih mož je Jezus to ponovno pokazal in potrdil, kako so mu blizu ponižani, bolni, izrinjeni na rob družbe. To so gobavi tudi bili: dobesedno so bili izključeni iz družbe in se niso smeli približati ljudem. Zato evangelist pravi, da so od daleč “na ves glas govorili: Jezus, Učenik, usmili se nas!”
» Več …
“Gospod, tudi nam pomnoži vero!”
27. navadna nedelja – LETO C – Rožnovenska nedelja Dragi bratje, drage sestre! Kaj je vera? Če bi nas nekdo izzval s tem vprašanjem, kaj bi odgovorili? Bi bil naš odgovor v naštevanju značilnosti vere? Da je božji dar, nadnaravna krepost, ki jo vlije Bog? Da je človekova osebna pritrditev celotni resnici, ki jo je Bog razodel? Da za kristjana verovati v Boga pomeni obenem verovati v njegovega Sina Jezusa … » Več …
Da bi se nam odprle oči!
26. navadna nedelja – LETO C – SLOMŠKOVA NEDELJA Dragi bratje, drage sestre! Če smo vsaj malo pozorni na evangeljske odlomke, ki jih sedaj poslušamo ob nedeljah, lahko hitro opazimo, da je Jezus svojim poslušalcem rad govoril v prilikah. Evangelist Matej pravi dobesedno: “Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike” (13, 34). Prilike so v pomoč tudi nam, da se vprašamo: Kdo … » Več …
Intenzivno krščanstvo
25. navadna nedelja – LETO C Dragi bratje, drage sestre! Spet smo postavljeni pred nov izziv: krščanska vera zahteva vsega človeka, saj Bog želi, da smo kristjani ljudje, ki se zavedamo svojega poslanstva in odgovornosti v konkretnem svetu, v katerem živimo. Zato nas je v svoji previdnosti vanj postavil. Na to misel nas navaja Jezusova prilika iz evangelija 25. nedelje med letom. Z njo smo postavljeni pred izbiro med Bogom … » Več …