Šolske sestre de Notre Dame so se naselile med slovenskim ljudstvom proti koncu 19. stoletja. Samostan in šolo so odprle leta 1886 v Šmihelu pri Novem mestu, dve leti za tem pa še v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V oba kraja so prišle iz Gorice, kamor je ustanoviteljica kongregacije Mati Terezija Gerhardinger leta 1857 poslala svoje sestre. » Več …
Ustanovitev samostana v Šmihelu je omogočil baron Tadej Merkl, ki je za svojega bolehnega sina kupil posestvo na Velikem Slatniku pri Novem mestu. Po sinovi smrti je Merkl posestvo z enonadstropno hišo ponudil šmihelski župniji. Želel je, da bi se tam ali pa kje drugje v novomeškem okraju ustanovila dekliška šola, v katero bi hodile deklice s Slatnika, ki so v tistih časih še vedno odraščale brez osnovne izobrazbe. Merkl je poznal sestre notredamke na Dunaju in je predlagal šmihelskemu župniku Antonu Peterlinu, naj se z njimi poveže. Pri ustanavljanju samostana so priskočili na pomoč tudi novomeški frančiškani, med njimi p. Bernard Vovk, ki se je na Merklovo pobudo obrnil na predstojništvo šolskih sester de Notre Dame v Gorici. » Več …
Kakor v Šmihel so tudi na Primorsko prve Šolske sestre de Notre Dame prišle iz Gorice. Povabili so jih v Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer sta premožna zakonca Valenčič želela ustanoviti šolo za trnovske deklice. Sestre so prišle 21. novembra 1888, na praznik Marijinega darovanja v templju. Iz skromnih začetkov se je ustanova lepo razvijala: gojenke so prihajale iz bližnje in daljne okolice, vsako leto so odpirali nove razrede. Ko je v času med obema vojnama prišla Ilirska Bistrica pod italijansko oblast, so sestre ostale povezane z slovenskim ljudstvom. » Več …
Polagoma so sestre ustanavljale nove domove. Leta 1923 so prišle na Mirje v Ljubljano, kjer so odprle otroški vrtec in postopoma zgradile internat za dekleta z vseh koncev slovenske dežele, ki so v Ljubljani nabirale učenost. Hkrati so sprejele delo v mestnem zavetišču Antona Jerine in pozneje še v ljudski kuhinji. » Več …
Ves čas od ustanovitve samostana v Šmihelu so prihajala dekleta, ki so se želele pridružiti skupnosti. S tem se je večalo število sester in redovnih hiš. Več let je Šmihel še naprej ostal tesno povezan z materino hišo na Dunaju in redovno skupnostjo v Gorici, kamor so slovenske novinke do leta 1917 hodile v noviciat. » Več …
