Kakor v Šmihel so tudi na Primorsko prve Šolske sestre de Notre Dame prišle iz Gorice. Povabili so jih v Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer sta premožna zakonca Valenčič želela ustanoviti šolo za trnovske deklice. Sestre so prišle 21. novembra 1888, na praznik Marijinega darovanja v templju. Iz skromnih začetkov se je ustanova lepo razvijala: gojenke so prihajale iz bližnje in daljne okolice, vsako leto so odpirali nove razrede. Ko je v času med obema vojnama prišla Ilirska Bistrica pod italijansko oblast, so sestre ostale povezane z slovenskim ljudstvom. » Več …
Polagoma so sestre ustanavljale nove domove. Leta 1923 so prišle na Mirje v Ljubljano, kjer so odprle otroški vrtec in postopoma zgradile internat za dekleta z vseh koncev slovenske dežele, ki so v Ljubljani nabirale učenost. Hkrati so sprejele delo v mestnem zavetišču Antona Jerine in pozneje še v ljudski kuhinji. » Več …
Ves čas od ustanovitve samostana v Šmihelu so prihajala dekleta, ki so se želele pridružiti skupnosti. S tem se je večalo število sester in redovnih hiš. Več let je Šmihel še naprej ostal tesno povezan z materino hišo na Dunaju in redovno skupnostjo v Gorici, kamor so slovenske novinke do leta 1917 hodile v noviciat. » Več …
Druga svetovna vojna se je končala. Na novem listu zgodovine je bilo zapisano, naj se šola v Šmihelu zapre in sestre odidejo. Selitev na Strugo je potekala v decembru 1948 in se zaključila na sveti večer. » Več …
Povojna leta so pomenila veliko prelomnico v življenju sester. V novih razmerah nam je bilo odvzeto glavno področje našega dela in pretežen del redovnega premoženja. Brez gotove vizije prihodnosti smo se morale soočiti s temeljito preusmeritvijo in prilagoditvijo redovnega življenja novim razmeram. Obdobje od leta 1945 do šestdesetih let je zato zaznamovano z iskanjem novih oblik pričevanja v Cerkvi ter ponovnega odkrivanja naše redovne identitete. » Več …
