SAMOSTAN V ŠMIHELU PRI NOVEM MESTU (1886-1948)

Ustanovitev samostana v Šmihelu je omogočil baron Tadej Merkl, ki je za svojega bolehnega sina kupil posestvo na Velikem Slatniku pri Novem mestu. Po sinovi smrti je Merkl posestvo z enonadstropno hišo ponudil šmihelski župniji. Želel je, da bi se tam ali pa kje drugje v novomeškem okraju ustanovila dekliška šola, v katero bi hodile deklice s Slatnika, ki so v tistih časih še vedno odraščale brez osnovne izobrazbe. Merkl je poznal sestre notredamke na Dunaju in je predlagal šmihelskemu župniku Antonu Peterlinu, naj se z njimi poveže. Pri ustanavljanju samostana so priskočili na pomoč tudi novomeški frančiškani, med njimi p. Bernard Vovk, ki se je na Merklovo pobudo obrnil na predstojništvo šolskih sester de Notre Dame v Gorici. » Več …

SAMOSTAN V TRNOVEM PRI ILIRSKI BISTRICI (1888)

Kakor v Šmihel so tudi na Primorsko prve Šolske sestre de Notre Dame prišle iz Gorice. Povabili so jih v Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer sta premožna zakonca Valenčič želela ustanoviti šolo za trnovske deklice. Sestre so prišle 21. novembra 1888, na praznik Marijinega darovanja v templju. Iz skromnih začetkov se je ustanova lepo razvijala: gojenke so prihajale iz bližnje in daljne okolice, vsako leto so odpirali nove razrede. Ko je v času med obema vojnama prišla Ilirska Bistrica pod italijansko oblast, so sestre ostale povezane z slovenskim ljudstvom. » Več …

ŠIRJENJE POSLANSTVA

Polagoma so sestre ustanavljale nove domove. Leta 1923 so prišle na Mirje v Ljubljano, kjer so odprle otroški vrtec in postopoma zgradile internat za dekleta z vseh koncev slovenske dežele, ki so v Ljubljani nabirale učenost. Hkrati so sprejele delo v mestnem zavetišču Antona Jerine in pozneje še v ljudski kuhinji. » Več …