JUNIJ – Življenjske smernice kristjana

JUNIJ – Življenjske smernice kristjana

1
Tvoje besede, o Bog: “Hodi pred menoj in bodi popoln!” naj me vodijo pri vseh prizadevanjih in dolžnostih, pri vsakem delu.

2
V današnjem času je nujno potrebno nenehno prizadevanje za osebno rast. Če nismo z Bogom, smo nehote proti njemu.

3
O, Sveti Duh, razsvetljuj nas, dajaj nam moči, da bomo doumele svoj Božji poklic in spoznale, kaj smo, kaj naj bi bile in kaj resnično želimo narediti za dosego tega cilja.

4
O, Gospod, v svoji vsemogočnosti mi podeli svojo milost! Ti poznaš mojo pripravljenost. Slaboten trst sem, podpiraj me z nadnaravno vero v tvojo Božjo moč, z neomajnim zaupanjem v tvoje obljube, z ljubeznijo do tvojih kreposti.

5
Nebeški Oče, daj nam potrpežljivosti v trpljenju, zvestobo v molitvi, čist namen pri vseh opravilih, gorečnost za zveličanje duš, vdanost v tvojo voljo in stanovitnost v tvoji milosti do konca.

6
Moj božji Učitelj! Želim premagovati svoje pomanjkljivosti in slabosti in se truditi, da jih izkoreninim; vendar, če kljub temu pogrešim, nočem izgubiti poguma, čeprav mi je hudo, temveč v službi Božji še naprej vztrajno delati na sebi.

7
Globoko si vtisnite v srce temeljno načelo našega blaženega ustanovitelja Wittmanna, ki je rekel: “Kar smo z Bogom začeli, z Bogom nadaljujmo, pa če se tisoč ovir postavi na pot, sicer naše srce ne bo nikdar mirno.”

8
Našemu Gospodu ni toliko pomembno, kaj delamo, temveč kako delamo. Po dobrem in čistem namenu postaja vse služba Bogu.

9
Več ko odkrivam v sebi darov, bolj sem ti, Gospod, hvaležna.

10
Proč s preveliko naglico in boječnostjo! Vse to nas samo bega, pritiska k tlom in ovira pri napredovanju v popolnosti.

11
Drži me, o Jezus, s svojo močno roko, da ne padem!

12
Pojdite v šolo k Jezusu in učite se od njega: ne ustvarjanja svetov in izvrševanja čudežev, temveč ponižnosti in krotkosti!

13
Blag in krotak človek je podoben mirno tekoči reki, ki nosi na svoji gladini najdragocenejši tovor in ga srečno prinese do obale.

14
Ponižnost je uravnovešena samozavest; zavest, da brez Boga nisem nič in brez njega ničesar ne zmorem. Ponižnost dobrega ne pripisuje sebi, ampak Bogu.

15
Zaradi duha prevzetnosti in napuha dostikrat usahne vir milosti.

16
Spokojnost je mir duše tudi sredi najhujšega zunanjega nemira. Temelji na ponižnosti srca in ljubezni, na zaupanju v Božjo previdnost in živi veri v njegovo bližino.

17
Zaradi slabotne človeške narave ne zmoremo premagati vseh napak in si popolnoma privzeti Božjo dobroto. Sicer bi že tukaj bila nebesa.

18
Čeprav nimamo ničesar, kar bi bilo vredno neskončne Božje veličine, z zvestobo v malem podarjamo Bogu vsaj to, kar je v naši moči.

19
Red prihaja od Boga in vodi k Bogu.

20
Rojstni dan matere Terezije

V ognju se preskušata zlato in baker.

21
Mlačnost je eden od grehov, ki je skrit človeškemu srcu in je zato toliko nevarnejši … Mlačna duša ne škoduje le sebi, temveč tudi bližnjim, ker jih ne svari, kadar dremljejo v grehu in jih ne krepi v omahovanju.

22
Pogosto molite k Svetemu Duhu za pravo spoznanje, kaj je treba storiti.

23
Bodite odkritosrčni v besedi in ravnanju, kakor vam narekujeta pravica in vest.

24
Iz čistega studenca teče čista voda. Moje besede naj bodo: “Da, da!” in “Ne, ne!”

25
“Ni brez pomena”, pravi sv. Bernard, “če izkoristimo vsako priložnost, da se premagamo tudi v malih stvareh.” Če se več majhnih potokov zlije skupaj, zrastejo v reko.

26
Ali naj ne bomo radi tukaj zadnji, da bomo na drugem svetu prvi? Zakaj ne bi s krščansko potrpežljivostjo prenašali slabosti drug drugega in izpolnimo Gospodovo postavo?

27
Kako bi prenašali ječo, okove in mučeniško smrt, če ne zmoremo prenesti ene same besede, ene majhne žalitve? Proč torej z vsako občutljivostjo!

28
Najplemenitejša kristjanova zmaga je odpuščanje.

29
Samo v vsemogočnega, vsevednega in usmiljenega Boga stavimo svoje zaupanje in ne bomo razočarani. Z njegovo milostjo bomo stanovitno vztrajali v njegovi službi in se trdno držali njegove Cerkve, ki je peklenska vrata ne morejo premagati.

30
Trpljenje in prelita kri prvih kristjanov je bilo seme, ki je obrodilo tisočere sadove. Jezus mora postati viden v svojih udih. “Na svojem telesu nosim Jezusove rane”, mora vsak pravi kristjan vzklikati s sv. Pavlom.