Listina o zemlji

O nastanku listine

Preambula

Živimo v obdobju, ki je odločilno za zemeljsko zgodovino, to je čas, ko mora človeštvo izbrati svojo prihodnost. Medtem ko svet postaja vedno bolj soodvisen in nestabilen, prihodnost pred nas postavlja velika tveganja in velike priložnosti. Da bi naredili korak naprej, moramo priznati, da kljub izjemni različnosti med kulturami in oblikami življenja vsi pripadamo isti človeški družini in isti zemeljski skupnosti z eno samo usodo. Naša naloga je, da združimo svoje moči in ustvarimo trajnostno globalno družbo, temelječo na spoštovanju narave, splošnih človekovih pravic, ekonomski pravičnosti in kulturi miru. Da bi dosegli ta cilj, se moramo vsi narodi Zemlje izreči o odgovornosti, ki jo imamo drug do drugega, do širše združbe živih bitij in do prihodnjih generacij.

Zemlja, naš dom – Človeštvo je del širšega neprenehoma razvijajočega se vesolja. Naš dom, Zemljo naseljuje edinstvena združba živih bitij. Naravne sile povzročajo, da je bivanje zahtevno in preživetje negotovo, vendar pa Zemlja nudi osnovne pogoje za razvoj življenja. Ravnovesje v združbi živih bitij in blagostanje človeštva sta odvisna od ohranitve zdrave biosfere z vsemi njenimi ekosistemi, s številnimi različnimi vrstami živali in rastlin, rodovitno zemljo, čisto vodo in čistim zrakom. Globalno okolje s svojimi naravnimi viri je skupna skrb vseh narodov. Skrb za vitalnost, raznolikost in lepoto Zemlje je naša sveta dolžnost.

Sedanje stanje – Prevladujoči načini proizvodnje in potrošnje povzročajo uničevanje okolja, izčrpavanje naravnih virov in hitro izumiranje rastlinskih in živalskih vrst. Življenjske združbe so ogrožene. Prednosti razvoja niso enakomerno porazdeljene in prepad med bogatimi in revnimi se poglablja. Veliko je nepravičnosti, revščine in nasilnih spopadov, kar povzroča hudo trpljenje. Neprimerljivo hiter porast prebivalstva je preobremenil ekološke in družbene sisteme. Globalna varnost je ogrožena v svojih temeljih. Gre za nevarne težnje – ki pa jih je mogoče zaustaviti.

Prihodnje naloge – Izbira je naša: vzpostaviti globalno sodelovanje preko katerega skrbeti za Zemljo in drug za drugega ali tvegati izginotje lastne vrste in življenjske raznolikosti. Priti mora do temeljnih sprememb naših vrednot, ustanov in življenjskih stilov. Zavedati se moramo, da se z zadovoljitvijo osnovnih potreb človeški razvoj usmeri k cilju, kako biti več, in ne, kako imeti več. Na razpolago imamo znanje in tehnologijo, s katerima bi lahko oskrbeli ves svet in zmanjšali škodljive vplive na okolje. Pojav globalne civilne družbe ustvarja nove možnosti za izgradnjo bolj demokratičnega in humanega sveta. Okoljski, ekonomski, politični, družbeni in duhovni problemi, s katerimi se soočamo, so med seboj prepleteni, zato lahko s skupnimi močmi izoblikujemo enotne rešitve zanje.

Univerzalna odgovornost – Da bi lahko te cilje uresničili, se moramo odločiti, da bomo živeli z zavestjo o univerzalni odgovornosti, tako do celotne zemeljske skupnosti kot do naših krajevnih skupnosti. Smo hkrati državljani različnih držav in državljani enega sveta, kjer se lokalno in globalno povezujeta. Vsak posameznik nosi odgovornost za sedanje in prihodnje blagostanje človeške družine in ravnovesje v širšem živem svetu. Občutek človeške solidarnosti in sorodnosti z vsem bivajočim se okrepi, če živimo v spoštovanju do skrivnosti življenja, v hvaležnosti za dar življenja in v ponižnosti, zavedajoč se človekovega mesta v naravi.

Menimo, da nujno potrebujemo skupno vizijo osnovnih vrednot, ki bi predstavljale etično osnovo nastajajoče svetovne družbe. Zato združeni z upanjem izrekamo naslednja soodvisna načela za trajnostni način življenja, po katerih naj bi se ravnali in vrednotili posamezniki, organizacije, podjetja, vlade in večnacionalne institucije.

Načela

I. Spoštovanje in skrb za združbe živih bitij

1. Spoštuj Zemljo in življenje v vsej raznolikosti.

a. Priznavaj, da so vsa bitja soodvisna in da ima vsaka oblika življenja svojo vrednost, ne glede na to, kakšno korist predstavlja za človeka.

b. Veruj v neodtujljivo dostojanstvo vseh človeških bitij in njihov intelektualni, umetniški, etični in duhovni potencial.

2. Skrbi za združbe živih bitij z razumevanjem, sočutjem in ljubeznijo.

a. Sprejmi, da pravica do posedovanja, upravljanja in izkoriščanja naravnih bogastev vključuje dolžnost preprečevati okoljsko škodo in ščititi pravice narodov.

b. Priznavaj, da se z naraščanjem svobode, znanja in moči povečuje tudi odgovornost v prizadevanju za skupno dobro.

3. Gradi demokratične družbe, ki so pravične, vključujejo vse ljudi ter si prizadevajo za trajnostni razvoj in mir.

a. Poskrbi, da skupnosti na vseh ravneh zagotavljajo človekove pravice in osnovne svoboščine ter vsakemu posamezniku omogočajo, da razvije vse svoje sposobnosti.

b. Prizadevaj si za družbeno in ekonomsko pravičnost, ki naj vsem omogoča, da si ustvarijo varno in zadovoljujoče življenje, ki je obenem ekološko odgovorno.

4. Ohranjaj bogastva in lepote Zemlje za sedanje in prihodnje rodove.

a. Priznaj, da svobodo delovanja vsakega rodu omejujejo potrebe prihodnjih rodov.

b. Prihodnjim rodovom predaj vrednote, običaje in ustanove, ki podpirajo dolgoročen razvoj človeških in ekoloških skupnosti.

Za uresničitev teh štirih splošnih določil je potrebno:

II. Ekološka neokrnjenost

5. Zaščititi in obnoviti neokrnjenost zemeljskega ekološkega sistema; posebno skrb posvečati biotski raznolikosti in za življenje bistvenim naravnim procesom.

a. Na vseh ravneh sprejeti načrte in določila trajnostnega razvoja, ki bodo zagotavljala, da bo varovanje in oživljanje okolja postalo sestavni del vseh razvojnih pobud.

b. Ustanoviti in varovati življenjskosposobne naravne in biosferske rezervate, vključno z gozdnimi in morskimi površinami, da bi tako zaščitili za življenje na Zemlji bistvene sisteme, ohranili biotsko raznolikost in našo naravno dediščino.

c. Prizadevati si za ohranitev ogroženih vrst in ekosistemov.

d. Nadzorovati in odstraniti nenaravne ali genetsko spremenjene organizme, ki škodijo naravnim vrstam in okolju, in preprečevati ustvarjanje tovrstnih organizmov.

e. Z obnovljivimi naravnimi viri, kot so voda, prst, gozdni in morski produkti, ravnati tako, da se ne ohromijo regenerativni procesi in se varuje zdravje ekosistema.

f. Upravljati pridobivanje in uporabo neobnovljivih naravnih virov, kot so minerali in fosilna goriva, tako da se do najnižje meje zmanjša možnost, da bi se izčrpali, in se prepreči velika okoljska škoda.

6. Preprečevanje škode kot najboljša metoda zaščite okolja in izvajanje previdnostnih ukrepov v primeru nezadostnega znanja.

a. Delovati za preprečitev potencialne resne okoljske škode, tudi v primeru pomanjkljivih in nedokončnih znanstvenih spoznanj.

b. Od oseb, ki trdijo, da načrtovana aktivnost ne bo povzročila omembe vredne škode, zahtevati, da to dokažejo, v primeru okoljske škode pa od vpletenih zahtevati, da za svoja dejanja odgovarjajo.

c. Zagotoviti, da se pri sprejemanju odločitev upoštevajo skupni, dologoročni, posredni, fizično oddaljeni in globalni učinki človeških dejavnosti.

d. Preprečevati onesnaževanje okolja in ne dopuščati razvijanja radioaktivnih, strupenih ali drugih nevarnih snovi.

e. Izogibati se vojaškim aktivnostim, ki bi lahko škodile okolju.

7. Vpeljati načine proizvodnje, potrošnje in reprodukcije, ki ščitijo regenerativne sposobnosti zemlje, človekove pravice in blagostanje celotne skupnosti.

a. Zmanjšati količino, ponovno uporabiti in reciklirati snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji in potrošnji, ter poskrbeti, da so preostali odpadki razgradljivi znotraj ekosistema.

b. Učinkovito in varčno uporabljati energijo in dajati prednost obnovljivim energetskim virom, kot sta sončna toplota in veter.

c. Spodbujati razvoj, uporabo in prenos okolju prijaznih tehnologij.

d. V prodajno ceno proizvodov vključiti vse stroške, nastale zaradi varovanja okolja in družbe, in potrošnikom omogočiti prepoznavnost proizvodov, ki upoštevajo najvišje okoljske in družbene standarde.

e. Omogočiti splošen dostop do zdravstvene oskrbe, ki pospešuje reproduktivno zdravje in odgovorno starševstvo.

f. Vpeljati načine življenja, ki kakovost življenja in materialne potrebe podrejajo zavesti o končnosti sveta.

8. Razvijati študije o ekološki trajnosti in spodbujati svobodno izmenjavo in široko uporabo pridobljenega znanja.

a. Podpirati mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje na področju trajnostnega razvoja s posebnim poudarkom na potrebah dežel v razvoju.

b. Prepoznati in ohraniti izročila in duhovno modrost v vseh kulturah, ki lahko prispevajo k okoljski zaščiti in blaginji človeštva.

c. Zagotoviti, da informacije, ki so bistvenega pomena za človeško zdravje in okoljsko zaščito, vključno z genetskimi informacijami, ostanejo dostopne javnosti.

III. Družbena in ekonomska pravičnost

9. Odprava revščine: etična, družbena in okoljska nujnost.

Zagotoviti pravico do pitne vode, čistega zraka, prehrambene varnosti, neonesnaženih tal, prebivališča in zdravih sanitarij; za to nameniti potrebna državna in mednarodna sredstva.

Vsakemu posamezniku omogočiti dostop do izobrazbe in potrebnih virov, ki zagotavljajo trajno preživetje, in poskrbeti za socialno varnost in podporo tistih, ki se ne morejo preživljati sami.

Ceniti prezirane, ščititi šibke, pomagati trpečim in jim omogočiti, da razvijejo svoje sposobnosti in uresničijo svoje ambicije.

10. Zagotoviti, da bodo gospodarske dejavnosti in ustanove na vseh ravneh spodbujale enakomeren in trajnostni človeški razvoj.

a. Prizadevati si za enakomerno razporeditev bogastva v državah in med državami.

b. Okrepiti intelektualne, finančne, tehnične in družbene potenciale dežel v razvoju in jim odpisati težke dolgove.

c. Zagotoviti, da bo vsa trgovina prispevala k trajnostni uporabi naravnih virov, okoljski zaščiti in k upoštevanju modernih delovnih standardov.

d. Zahtevati od multinacionalnih družb in mednarodnih finančnih organizacij, da odkrito delajo za skupno dobro ter da odgovarjajo za posledice svojih dejanj.

11. Priznavati, da sta enakopravnost spolov in pravičnost predpogoja trajnostnega razvoja, ter omogočati splošen dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in ekonomskih možnosti.

a. Ščititi pravice žensk in deklet in poskrbeti, da preneha nasilje nad njimi.

b. Pospeševati dejavno vključevanje žensk v vse oblike gospodarskega, političnega, javnega, socialnega in kulturnega življenja, v vlogah enakopravnih sodelavk, nosilk odgovornosti, vodij in uživalk dobrin.

c. Utrditi družinske vezi in vsem družinskim članom zagotoviti varnost in ljubečo skrb.

12. Braniti pravico vseh, brez razlike, do življenja v naravnem in družbenem okolju, ki deluje v prid človekovega dostojanstva, telesnega in duševnega zdravja, ter posvečati posebno pozornost pravicam prvotnih ljudstev in manjšin.

a. Odpraviti vse oblike razlikovanja: na podlagi rase, barve kože, spola, spolne usmerjenosti, vere, jezika, na podlagi državne in narodne pripadnosti ter socialnega izvora.

b. Prvotnim ljudstvom priznati pravice do lastne duhovnosti, znanja, zemlje in naravnih virov ter s tem povezanimi načini trajnega preživetja.

c. Spoštovati in podpirati mlade člane naših skupnosti, tako da se jim dodeli ključna vloga pri oblikovanju trajnostne družbe.

d. Zavarovati in obnoviti kraje velike kulturne in duhovne vrednosti.

VI. Demokracija, nenasilje in mir

13. Na vseh ravneh okrepiti demokratične ustanove in zagotoviti pošteno in odgovorno vladanje, ki naj spodbuja sodelovanje pri sprejemanju odločitev in dostop do pravice.

a. Braniti pravico vsakogar do jasnih in pravočasnih informacij o okoljskih vprašanjih in o vseh razvojnih načrtih, ki bi mu lahko škodili ali od katerih bi imel kako korist.

b. Podpirati lokalno, regionalno in globalno civilno družbo in spodbujati obsežno sodelovanje vseh zainteresiranih posameznikov in organizacij pri sprejemanju odločitev.

c. Ščititi pravice do nazorske svobode, svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja ter oporečništva.

d. Omogočiti resnično dostopnost upravnih in neodvisnih sodnih postopkov, vključno s poravnavami za prizadeto okoljsko škodo in ogrožanje okolja.

e. Odpraviti korupcijo v vseh javnih in zasebnih ustanovah.

f. Okrepiti lokalne skupnosti in jim omogočiti, da skrbijo za svoje okolje; odgovornost za okolje pa naložiti tistim oblastem, ki lahko najbolj učinkovito ukrepajo.

14. Spoznanja, vrednote in veščine, potrebne za trajnostni način življenja, vključiti v obvezno in vseživljenjsko izobraževanje.

a. Poskrbeti, da bodo vsi, posebno otroci in mladi, imeli dostop do izobrazbe, ki jim bo omogočala, da bodo dejavno prispevali k trajnostnemu razvoju.

b. Spodbujati humanistične, družboslovne in naravoslovne vede, da bodo prispevale k trajnostnostnem izobraževanju.

c. Povečati vlogo javnih občil v procesu ozaveščanja o ekoloških in družbenih spremembah.

d. Zavedati se pomena moralne in duhovne vzgoje pri izobraževanju za trajnostno življenje.

15. Spoštljivo in obzirno ravnati z vsemi živimi bitji.

a. Preprečevati nasilje nad živalmi, živečimi z ljudmi, ter jih obvarovati pred trpljenjem.

b. Obvarovati divje živali pred načini lovljenja, nastavljanja pasti in ribolova, ki povzročajo hudo, dolgotrajno in nepotrebno trpljenje.

c. Izogibati se ali do največje možne meje odpraviti nenameren ulov ali uničevanje živalskih vrst.

16. Pospeševati kulturo strpnosti, nenasilja in miru.

Spodbujati in podpirati medsebojno razumevanje, solidarnost in sodelovanje med ljudstvi, v državah in med državami.

Posluževati se vsestranskih strategij za preprečevanje nasilnih spopadov in pri reševanju nesporazumov glede okoljskih vprašanj in pri drugih sporih uporabiti sodelovalni pristop.

Odpraviti vojaški značaj državnih varnostnih organizacij do te mere, da bodo imele zgolj obrambno vlogo, ter vojaška sredstva uporabiti v miroljubne namene, med katerimi naj bo tudi vzpostavljanje ekološkega ravnovesja.

Uničiti jedrsko, biološko in strupeno orožje ter vsakršno orožje za množično uničevanje.

Zagotoviti, da bo uporaba orbitalnega in vesoljskega prostora naravnana k varovanju okolja in miru.

Priznati, da je mir posledica uravnoteženih odnosov do samih sebe do drugih oseb, kultur, drugih oblik življenja, Zemlje in obsežnejše celote, katere del smo.

Nov začetek

Skupna usoda, ki čaka človeštvo, nam prvič v zgodovini nalaga dolžnost, da skušamo začeti na novo. Tovrstna prenova je glavno vodilo Listine o Zemlji. Da bi ga udejanjili, se moramo zavezati, da bomo uresničevali in spodbujali vrednote in cilje Listine.

Zato je potreben preobrat v mišljenju in čutenju; prenovljen smisel za globalno soodvisnost in univerzalno odgovornost. Na vseh ravneh, lokalni, regionalni in globalni, si moramo prizadevati za domiselno razvijanje in uresničevanje vizije o trajnostnem načinu življenja. Kulturna raznolikost je dragocena dediščina, ki bo omogočila, da bodo različne kulture oblikovale svojske načine uresničevanja te vizije. Globalni dialog, ki je pripeljal do Listine o Zemlji, moramo še poglobiti in razširiti, saj se preko sodelovanja pri iskanju resnice in modrosti lahko še mnogo naučimo.

V življenju pogosto prihaja do nasprotij med različnimi vrednotami, kar lahko zahteva težke odločitve. Vsekakor je nujno, da najdemo načine, kako uskladiti različne poglede, uveljavljanje svobode in prizadevanje za skupno dobro, kratkoročne in dolgoročne cilje. Vloga vsakega posameznika, družine, organizacije in skupnosti je nepogrešljiva. Naloga humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih ved, verstev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, javnih občil, podjetij, nevladnih organizacij in vlad je, da nudijo osnovne smernice. Za učinkovito dejansko vodenje pa je bistveno sodelovanje oblasti, civilne družbe in podjetij.

Da bi lahko zgradili trajnostno globalno skupnost, morajo narodi sveta potrditi svojo zavezanost Združenim narodom, izpolniti svoje obveznosti v okviru trenutnih mednarodnih sporazumov in z mednarodnopravno zavezujočim dokumentom o okolju in razvoju podpreti uresničevanje načel, zapisanih v Listini o Zemlji.

Naj se naša doba zapiše v zgodovino kot doba rojstva novega spoštovanja do življenja, odločnega prizadevanja za trajnostnost, pospešene borbe za pravičnost in mir in veselega praznovanja življenja.