Kakor v Šmihel so tudi na Primorsko prve Šolske sestre de Notre Dame prišle iz Gorice. Povabili so jih v Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer sta premožna zakonca Valenčič želela ustanoviti šolo za trnovske deklice. Sestre so prišle 21. novembra 1888, na praznik Marijinega darovanja v templju. Iz skromnih začetkov se je ustanova lepo razvijala: gojenke so prihajale iz bližnje in daljne okolice, vsako leto so odpirali nove razrede. Ko je v času med obema vojnama prišla Ilirska Bistrica pod italijansko oblast, so sestre ostale povezane z slovenskim ljudstvom. Trnovski samostan je bil tako šele po drugi svetovni vojni prištet k jugoslovanski provinci.

Po kapitulaciji Italije jeseni leta 1943 so sestre v samostanu Notre Dame v Trnovem – po 25 letih italijanskega šolskega režima na Primorskem in sredi najhujše vojne vihre – ponovno vzpostavile slovensko šolo, ki jo je obiskovalo preko 600 učencev. Pouk se je odvijal v kar štirih različnih programih: osnovnošolski, gimnazijski, meščanski in trgovski tečaj. Sestre pa so smele poučevati le še tri leta. Povojne revolucionarne oblasti so nasilno prekinile njihovo delo in jim odvzele pretežen del samostanskih prostorov ter pravico do javnega poučevanja.

Kljub temu smo sestre v Trnovem ostale od začetka, pa vse do današnjih dni. Pred kratkim smo obhajale 115. obletnico ustanovitve tega samostana, ki nam je dragocen spomenik preteklih časov, pa tudi velik izziv za prihodnost, ker so nam z letošnjim letom v celoti vrnjeni vsi po vojni nacionalizirani prostori. Stojimo pred veliko prenovitveno nalogo, da ta hiša zaživi v prvotnem duhu in spet služi svojemu namenu. V zaupanju v Božjo pomoč in z gorečo prošnjo, da se nam pridružijo novi poklici, si upamo tvegati v veri.