1833 – 24. oktober – 2003 – rojstni dan naše kongregacije

mt-02b” Kongregacija Šolskih sester de Notre Dame je zaživela, ko je božji klic našel odgovor v srcih ljudi, ki so bili močni v veri, daljnovidni in pogumni v dejanju. Iz tega medsebojnega prepletanja božjega klica in človeškega odgovora kongregacija živi še danes” (Poslane ste, str. 123).
“Spominjanje je tudi skrb za prihodnost” – Ob 170-letnici naše kongregacije se želimo “hvaležno spominjati preteklosti, zavzeto živeti v sedanjem času in se z zaupanjem obračati v prihodnost. » Več …

Praznovanje 170-letnice kongregacije Šolskih sester de Notre Dame v Novem mestu

20V soboto, 18. oktobra, nas je mati Terezija zbrala ob sebi na kapitlju v Novem mestu k zahvalnemu bogoslužju, ki ga je daroval g. prošt Jožef Lap. Z njim so somaševali dekan g. Anton Trpin iz Šentjerneja, šmihelski župnik g. Ciril Plešec, novomeška kanonika brata Erklavec, g. Janez Jesenovec, frančiškan p. Luka Pogačić, g. Alojzij Brce iz Podzemlja in g. France Mihelčič iz Št. Petra-Otočec. K zahvalni maši se je zbralo res lepo število ljudi, naših prijateljev, nekdanjih in sedanjih gojenk ter sorodnikov naših sester. » Več …

ZAČETKI NA SLOVENSKIH TLEH

Šolske sestre de Notre Dame so se naselile med slovenskim ljudstvom proti koncu 19. stoletja. Samostan in šolo so odprle leta 1886 v Šmihelu pri Novem mestu, dve leti za tem pa še v Trnovem pri Ilirski Bistrici. V oba kraja so prišle iz Gorice, kamor je ustanoviteljica kongregacije Mati Terezija Gerhardinger leta 1857 poslala svoje sestre. » Več …

SAMOSTAN V ŠMIHELU PRI NOVEM MESTU (1886-1948)

Ustanovitev samostana v Šmihelu je omogočil baron Tadej Merkl, ki je za svojega bolehnega sina kupil posestvo na Velikem Slatniku pri Novem mestu. Po sinovi smrti je Merkl posestvo z enonadstropno hišo ponudil šmihelski župniji. Želel je, da bi se tam ali pa kje drugje v novomeškem okraju ustanovila dekliška šola, v katero bi hodile deklice s Slatnika, ki so v tistih časih še vedno odraščale brez osnovne izobrazbe. Merkl je poznal sestre notredamke na Dunaju in je predlagal šmihelskemu župniku Antonu Peterlinu, naj se z njimi poveže. Pri ustanavljanju samostana so priskočili na pomoč tudi novomeški frančiškani, med njimi p. Bernard Vovk, ki se je na Merklovo pobudo obrnil na predstojništvo šolskih sester de Notre Dame v Gorici. » Več …

SAMOSTAN V TRNOVEM PRI ILIRSKI BISTRICI (1888)

Kakor v Šmihel so tudi na Primorsko prve Šolske sestre de Notre Dame prišle iz Gorice. Povabili so jih v Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer sta premožna zakonca Valenčič želela ustanoviti šolo za trnovske deklice. Sestre so prišle 21. novembra 1888, na praznik Marijinega darovanja v templju. Iz skromnih začetkov se je ustanova lepo razvijala: gojenke so prihajale iz bližnje in daljne okolice, vsako leto so odpirali nove razrede. Ko je v času med obema vojnama prišla Ilirska Bistrica pod italijansko oblast, so sestre ostale povezane z slovenskim ljudstvom. » Več …

ŠIRJENJE POSLANSTVA

Polagoma so sestre ustanavljale nove domove. Leta 1923 so prišle na Mirje v Ljubljano, kjer so odprle otroški vrtec in postopoma zgradile internat za dekleta z vseh koncev slovenske dežele, ki so v Ljubljani nabirale učenost. Hkrati so sprejele delo v mestnem zavetišču Antona Jerine in pozneje še v ljudski kuhinji. » Več …

USTANOVITEV PROVINCE

Ves čas od ustanovitve samostana v Šmihelu so prihajala dekleta, ki so se želele pridružiti skupnosti. S tem se je večalo število sester in redovnih hiš. Več let je Šmihel še naprej ostal tesno povezan z materino hišo na Dunaju in redovno skupnostjo v Gorici, kamor so slovenske novinke do leta 1917 hodile v noviciat. » Več …